Judg 8 | SloKJV | STEP | Možje iz Efrájima so mu rekli: „Zakaj si nam tako služil, da nas nisi klical, ko si odhajal, da bi se bojeval z Midjánci?“ In ostro so se pričkali z njim.

Judges 8

8. Poglavje

1 Možje iz Efrájima so mu rekli: „Zakaj ^{▼▼Zakaj…: hebr. Kakšna stvar je to, ki si nam jo storil.} si nam tako služil, da nas nisi klical, ko si odhajal, da bi se bojeval z Midjánci?“ In ostro ^{▼▼ostro: hebr. močno.} so se pričkali z njim. 2 Rekel jim je: „Kaj sem torej storil v primerjavi z vami? Mar ni Efrájimovo paberkovanje boljše kakor Abiézerjeva trgatev? 3 Bog je v vaše roke izročil midjánska princa, Oréba in Zeéba. Kaj sem bil jaz zmožen storiti v primerjavi z vami?“ Potem, ko jim je to rekel, se je njihova ^{▼▼njihova…: hebr. njihov duh zoper njega zmanjšal.} jeza zoper njega zmanjšala.

4 Gideón je prišel do Jordana ter ga prečkal, on in tristo mož, ki so bili z njim, slabotni, vendar so jih zasledovali. 5 Možem iz Sukóta ^{▼▼[Sukót: hebr. Šotor; ime treh krajev v Izraelu in kraja v Egiptu.]} je rekel: „Dajte, prosim vas, hlebe kruha ljudstvu, ki mi sledi, kajti oslabeli so in jaz zasledujem midjánska kralja Zebaha in Calmunája.“

6 Princi iz Sukóta so rekli: „Mar so roke Zebaha in Calmunája sedaj v tvoji roki, da bi tvoji vojski dali kruha?“ 7 Gideón je rekel: „Torej ko Gospod Zebaha in Calmunája izroči v mojo roko, potem bom vaše meso raztrgal ^{▼▼raztrgal: hebr. mlatil.} s trnjem iz divjine in z osatom.“

8 Od tam je odšel gor do Penuéla ^{▼▼[Penuél…: hebr. Obličje Boga; kraj vzhodno od Jordana.]} in jim podobno govoril. Ljudje iz Penuéla so mu odgovorili podobno kot ljudje iz Sukóta. 9 Govoril je tudi ljudem iz Penuéla, rekoč: „Ko ponovno pridem v miru, bom porušil ta stolp.“

10 Torej Zebah in Calmunáj sta bila v Karkórju ^{▼▼[Karkór…: hebr. Temelj; kraj vzhodno od Jordana.]} in njune vojske z njima, okoli petnajst tisoč mož, vsi, ki so preostali od vseh vojsk otrok vzhoda, kajti tam je padlo sto dvajset tisoč mož, ^{▼▼mož…: ali, vseh, ki so potegnili meč.} ki so izdirali meč.

11 Gideón je odšel gor po poti tistih, ki so prebivali v šotorih vzhodno od Nobaha in Jogbóhe in udaril vojsko, kajti vojska je bila brezskrbna. 12 Ko sta Zebah in Calmunáj pobegnila, ju je zasledoval in zajel dva midjánska kralja, Zebaha in Calmunája ter porazil ^{▼▼porazil: hebr. prestrašil.} vso vojsko.

13 Joášev sin Gideón se je vrnil iz bitke preden je vzšlo sonce. 14 Ujel je mladeniča izmed ljudi iz Sukóta in od njega poizvedel in ta mu je opisal ^{▼▼opisal: hebr. zapisal.} prince iz Sukóta in njihove starešine, celó sedeminsedemdeset mož. 15 Prišel je k možem iz Sukóta in rekel: „Glejte Zebaha in Calmunája, s katerima ste me ošteli, rekoč: ‚Mar so roke Zebaha in Calmunája sedaj v tvoji roki, da naj bi dali kruha tvojim možem, ki so izmučeni.‘“ 16 Zgrabil je mestne starešine in trnje iz divjine in osat ter z njimi učil ^{▼▼učil…: hebr. dal vedeti možem.} može iz Sukóta. 17 Podrl je stolp v Penuélu ^l in usmrtil može iz mesta.

18 Potem je Zebahu in Calmunáju rekel: „Kakšne vrste možje so bili tisti, ki sta jih usmrtila pri Taboru?“ Odgovorila sta: „Takšni so bili, kot si ti. Vsakdo je bil podoben ^{▼▼podoben…: hebr. glede na obliko kraljev otrok.} kraljevemu otroku.“ 19 Rekel je: „Bili so moji bratje, celó sinovi moje matere. Kakor živi Gospod, če bi jih rešila žive, vaju ne bi ubil.“ 20 Svojemu prvorojencu Jeterju je rekel: „Vstani in ju ubij.“ Toda mladostnik ni izvlekel svojega meča, kajti bal se je, ker je bil še mladostnik. 21 Potem sta Zebah in Calmunáj rekla: „Vstani, ti in padi na naju, kajti kakršen je mož, takšna je njegova moč.“ Gideón je vstal in usmrtil Zebaha in Calmunája in odvzel ornamente, ^{▼▼ornamente: ali, ornamente podobni luni.} ki so bili na vratovih njunih kamel.

22 Potem so možje iz Izraela rekli Gideónu: „Ti vladaj nad nami, oba, ti in tvoj sin in tudi sin tvojega sina, kajti osvobodil si nas iz roke Midjáncev.“ 23 Gideón jim je rekel: „Jaz ne bom vladal nad vami, niti ne bo moj sin vladal nad vami. Gospod bo vladal nad vami.“

24 Gideón jim je rekel: „Od vas bi želel prošnjo, da bi mi dal vsak mož uhane od svojega plena.“ (Kajti oni so imeli zlate uhane, ker so bili Izmaelci.) 25 Odgovorili so: „Voljno jih bomo dali.“ Razširili so obleko in nanjo je vsak mož vrgel uhane od svojega plena. 26 Teža zlatih uhanov, ki jih je zahteval, je bila tisoč sedemsto šeklov zlata, poleg ornamentov in obeskov ^{▼▼obeskov: hebr. lepih draguljev.} za ušesa in škrlatnega oblačila, ki je bil na midjánskih kraljih in poleg verižic, ki so bile okoli vratov njihovih kamel. 27 Gideón je iz njih naredil efód in ga dal v svoje mesto, celó v Ofro. Ves Izrael se je odšel tja vlačugat za njim. Ta stvar je postala zanka Gideónu in njegovi hiši.

28 Tako je bil Midján podjarmljen pred Izraelovimi otroci, tako da niso več vzdignili svojih glav. In dežela je bila v Gideónovih dneh v spokojnosti štirideset let.

29 Joášev sin Jerubáal je odšel in prebival v svoji lastni hiši. 30 Gideón je imel sedemdeset sinov, rojenih ^{▼▼rojenih…: hebr. izhajajočih iz njegovega stegna.} od njegovega telesa, kajti imel je mnogo žena. 31 Njegova priležnica, ki je bila v Sihemu, mu je prav tako rodila sina, čigar ime je imenoval ^{▼▼imenoval: hebr. določil.} Abiméleh. ^{▼▼[Abiméleh…: hebr. Oče kralja.]}

32 Joášev sin Gideón je umrl ^{▼▼[Okoli leta 1209 pred Kristusom.]} v dobri visoki starosti in bil pokopan v mavzoleju njegovega očeta Joáša v Ofri Abiézerjevcev. 33 Takoj, ko je bil Gideón mrtev, se je pripetilo, da so se Izraelovi otroci ponovno obrnili in se šli vlačugat za Báali in si naredili Baal-berita ^{▼▼[Baal-berit…: hebr. posebno božanstvo Sihemcev; gospodar zaveze.]} za svojega boga. 34 Izraelovi otroci se niso spominjali Gospoda, svojega Boga, ki jih je osvobodil iz rok vseh njihovih sovražnikov na vsaki strani 35 niti niso izkazali prijaznosti Jerubáalovi hiši, namreč Gideónu, glede na vso dobroto, ki jo je izkazal Izraelu.